Novice

Prva lokalna akcija v Novi Gorici

NISMO POZBIL⁞E NA VAS

Prišla je težko pričakovana otvoritev DIH-ovega projekta Vsi za mavrico. Iz mrzle Ljubljane smo se odpravile v moje najljubše mesto v Sloveniji (verjetno na celem svetu) – Novo Gorico. Zakaj prav tja? No, Ljubljana je res siva in hladna, ampak kar se tiče sprejemanja drugačnosti je vseeno v veliki prednosti pred drugimi slovenskimi kraji. Tako smo na Društvu DIH zasnovale projekt, ki bo LGBTIQA+ tematike popeljav izven našega glavnega mesta v vse pozabljene kotičke Slovenije.

Če povem po pravici, sem se dogodka bolj bal, kot veselil. Ljubljana za mnoge od nas, ki se sem preselimo, postane varen kraj. Kraj, kjer smo to kar smo, brez opravičevanja. Obiskovanje svojih rojstnih mest pa ponavadi spremlja tesnoba, cenzuriranje samega sebe, ter paranoja, da te bo na vsakem koraku prepoznal nek duh iz preteklosti in te začel podrobno spraševati o kvir temah. Ne glede na vse strahove, smo se usedle v avto in se odpeljale do Bevkovega trga v Novi Gorici. Naš promocijski material smo razstavile na stojnici, na tla vrgle prazne liste ter velike zaloge bleščic in začele čakati na mimoidoče.

Ura je bila 12.30 in ne glede na upadljive mavrične barve, ki so nas obkrožale, se ljudje niso hoteli približati naši stojnici. Začele smo se spogledovati, češ da moramo nekaj glede tega narediti. Tako sva s prijateljico in soaktivistko Michaelo vzele nekaj naših letakov in se začele približevat skupinam dijakinj, ki so se sončile v okolici. Skupinam dijakinj katerim sem še par let nazaj pripadal sam. Večina jih je bila presenetljivo zainteresirana v naš projekt in naše društvo. Počasi se je pri naši stojnici začelo nabirati vedno več ljudi. Prosili smo jih, naj narišejo oz. napišejo kaj si predstavljajo pod pojmom “biti sprejet”. Kmalu smo vse sedele na tleh in ustvarjale na soncu. Prihajati je začelo vedno več ljudi, med njimi tudi veliko otrok. Imel sem občutek, kot da nam je uspelo ustvariti varen prostor za nas, vsem na očeh, na sredini trga. Za nekaj časa nam je uspelo narediti dom za vse kvir osebe v okolici.

Večinoma so k nam prihajale dijakinje, nekatere od njih s svetlikajočimi očmi, ker so prvič v svojem kraju prepoznale del svoje skupnosti. Tem dijakinjam hočem sporočiti to: ​ Nismo pozabili na vas. Večina naše revolucije se dogaja v Ljubljani, ampak poskrbele bomo, da bomo od zdaj naprej dosegle tudi druge kraje. Spomnim se kako sem sam v Novi Gorici iskal podporo glede moje spolne usmerjenosti in spolne identitete. Spomnim se kako sam sem se počutil, ne glede na to, da sem imel sprejemajoče prijatelje, večina katerih je tudi pripadala naši skupnosti. ​ Aktivistke! S svojimi projekti moramo doseči več mest in več ljudi. Pomagati moramo aktivistkam v vseh slovenskih krajih in jim nuditi podporo. Spomniti se moramo nas samih, iti v spominu nekaj let v preteklost in se vprašati: Kaj sem takrat potreboval?

Število zbranih podpisov v podporo: 15 Število fotografij v podporo: 9 Število prispevkov o sprejetju, zbranih med ulično akcijo: 28</p>
Število ljudi iz prejšnjega življenja, ki so me nepričakovano pozdravili: 1 (šolska psihologinja) Število kondomov, ki so jih goričanke vzele z naše stojnice: dobesedno nič.

Avtor: @ Lan
Fotografije: @ Janja

Ogledaj si tudi video iz Nove Gorice spodaj 🙂
Avtorica: @ Tina

Kaj zate pomeni biti sprejet_a?

Scroll down to see next article
Novice
Raziskovanje privilegijev v Mariboru